Delim izkušnjo zadnjega obdobja, ker verjamem, da s tem doprinašam dobro. Že sam naslov nam veliko pove: Bistvo je očem nevidno. Sam sem potreboval veliko let, da sem se začel spraševati kaj je mojim očem skrito, česa ne vidim pa bi rad videl? V kolikor se kaj takega sprašujete tudi vi, potem vas lepo povabim k nadaljnemu branju.

 
V zadnjem času se je zgodilo kar nekaj sprememb, tako pri meni kot pri ljudeh s katerimi sem bil v interakciji. En primer pa mi je še posebno pri srcu. Zanimivo je, ko opazujem reakcije osebe, ki pride do spoznanja kaj je bilo njenim očem nevidno. Pride do reakcije miru in zadovoljstva. Nazadnje sem sodeloval z osebo 50ih let. Na začetku je delovala nesamozavestno, brez energije, zaupanja in vere v to, da lahko karkoli spremeni. Žrl jo je odnos z otroci, možem in očetom. Očetu je želela povedati da ji je žal pa nikakor ni šlo. Po srečanju pa popolnoma druga zgodba. Njena postava in govor sta izražala samozavest, odločnost, pomirjenost in pogum. Se tudi vam sedaj poraja vprašanje kako je to mogoče? Modrost ima vedno odgovor na vsako situacijo v kateri se nahajamo. Pogledala sva kateri štirje dogodki so bili najhujši v njenem življenju. Skozi te dogodke jo je popeljal proces, da je uvidela njihovo bistvo in kako se to odraža na njeno življenje. Sedaj pa poglejmo malce bolj podrobneje.
 
Nevidno njenim očem številka 1: Oseba se je počutila nevredno. Kako se je to odražalo v njenem življenju? Nihče je ni spoštoval in bil hvaležen za vse kar je naredila. Dejala je: Toliko let sem skrbela in delala za vse, v praksi pa deluje, kot da je vse skupaj samoumevno. Na delovnem mestu je oseba doživljala mobing 10 let. Se že kdo najde tukaj? Mož ji je pritiskal na to nevrednost, otroci, okolica… Katero bistvo je bilo osebi tukaj nevidno, kaj mislite? Poglejmo: Oseba se je že kot deklica počutila nevredno. Njen odnos z očetom je bil osnovan na taki osnovi. Njen oče je to videl pri svojem očetu in tako to potuje naprej. Popeljal sem jo skozi proces, kjer je oseba uvidela kaj se dejansko dogaja. Kjer je oseba spoznala vzrok zakaj je temu tako. In da ljuba duša po 50 letih ne potrebuje več tega nositi s seboj. Njene besede so bile – sedaj mi je na področju ramen postalo lažje.
 
Nevidno njenim očem številka 2: Eden izmed najhujših dogodkov je bil ta, da se je oseba počutila izdano, prevarano večkrat v življenju. Tudi znotraj družine. Pri njej mi je bilo nadvse zanimivo to, da zato ni obsojala nikogar. Ko je šla skozi isti proces kot pri številki ena, sva ugotovila da je bila njena mama večkrat prevarana. Vidite sedaj poanto. Mama je bila prevarana, oseba pa je kot majhna deklica prevzela občutek prevare na sebe. Kako se to odraža v njenem življenju? Oseba je večkrat prevarana oz. izdana. Ko je to postalo njenim očem vidno, je izrazila svoje počutje. Na področju ramen se je nekaj sprostilo, lažje mi je. To je znak da se breme, katerega je nosila vsak dan zmanjšuje. Poanta: Dokler se ne soočimo z občutkom, bomo neglede na vse, te situacije pritegnili nase. To nam bo potrjevalo okolje, kjer se nahajamo. Veliko ljudem je to že postal avtomatizem, tako da sploh ne razumejo, da se jim to dogaja.
 
Nevidno njenim očem številka 3: Osebi nikakor ni bilo jasno zakaj njen odnos z sinom in hčerko ne funkcionira. Pravi: zelo se trudim, rezultata pa ni. Znotraj me razžira bolečina samo ko pomislim na enega izmed njiju. Malce sva podebatirala kako njen odnos poteka do sina in kako do hčere in hitro sva ugotovila kje je težava. Njena vzgoja do sina je osnovana tako, da za njega izredno lepo skrbi. Za vsako malenkost praktično. Vzgoja do hčerke pa tako, da verjame v njo, ji zaupa, jo bodri in spodbuja k samostojnosti. Sedaj pa poglejmo kaj pravi modrost: Modrost pavi, da je potrebno dečke spodbujati, verjeti v njih, jim prebirati zgodbe o uspehih itd… Za deklice pa je potrebno skrbeti v vseh obzirih, da se počutijo varne. Danes hočemo-nočemo je sistem tak, da se za fante skrbi, deklice pa vzpodbuja da so čimbolj samostojne. Sam sem bil deležen te vzgoje in vem kakšne posledice to prinese. Blokada pred prevzemanjem odgovornosti nad življenje za moške. Pri damah pa se to odraža tako, da postanejo znotraj sebe čustvene “razvaline”. Torej v kolikor smo že v takem zosu, pravi modrost da je najbolje da si poiščemo zgled nekoga ki ima lastnosti kot jih opisuje modrost.
 
Nevidno njenim očem številka 4: (Po desetih letih zaposlitve je oseba dala odpoved. Tam je doživljala mobing s strani njene zaposlene. Ko je prinesla odpoved jo je nadrejena ostro ozmerjala. Da itak v 10 letih ni nič naredila, da je bilo vse zaman. Da je ona taka in taka itd. .. Skratka pomembno je kaj je takrat oseba doživljala. Dobesedno jo je sodelavka nadvladala v smislu, da nič ni znala povedati nazaj. Kaj po vašem menite da osebo blokira pred soočenjem z to sodelavko? Nezmožnost postaviti se zase. Ko sva debatirala o njenih uspehih v življenju je bilo zanimivo, da so bili vsi njeni uspehi doseženi v zadnjih 5 letih. Hmm, meni je bilo malce čudno, kaj pa 45 let prej? Se ne spomnite ničesar ob čemer ste se počutili dobro, zmagovalno pozitivno itd.. Odgovor je bil žal ne. Verjetno se sedaj sprašujete kako je to mogoče? Pa poglejmo. Oseba se je pred 5 leti odločila zase. V smislu prvič v življenju je storila to, kar jo je veselilo, šla je tja kamor jo je klicalo njeno srce. V njenem nazoru pa se je to odražalo kot pozitivno in zmagovalno. Prej pa je živela življenje nekoga drugega. S to zmago si je dovolila postaviti zase in reči svojemu življenju ja. Rezultati so bili več kot odlični. Da se vrnem nazaj na sodelavko. Njena mama je bila v poziciji ko se v življenju ni znala postaviti zase. Vedno je naredila tako kot je oče rekel in kasneje tako kot mož. Se pravi ona je prevzela občutek da se ne sme postaviti zase po mami. Torej ni njen občutek in ga sedaj ne potrebuje več, saj se je že naučila kako se postaviti zase.
 

Gospa je pri svojih letih zelo inteligentna. Saj redki pridejo do spoznanja, da bi se radi opravičili svojim staršem. To je znak modrosti. Večina ljudi pride do hvaležnosti. Ponavadi gremo čez 4 faze. Prva je da staršem zamerimo. Druga je da jim odpustimo. Se pravi mi jim odpustimo, oni pa so nam podelili to prekrasno življenje. Nekaj pri teh dveh ne štima najbolj, kajne? Tretja faza je že naprednejša in to je, da postanemo staršem hvaležni. Spisi modrosti izredno priporočajo zadnji korak in to je, da starše prosimo odpuščanja. Tako dolgo dokler tega res ne začutimo v srcu. Nato se nadaljuje, da oseba lahko šele takrat resnično življenje zastavi na pravih močnih temeljih – in to na vseh področjih. Modrost podaja tudi metodo, kako to pravzaprav narediti. Ko sva se z osebo poslavljala, sem jo vprašal kako se počuti. Dejala je, da je odvrgla bremena z ramen. Sedaj se počutim bolj odločno, pogumno in mirno. Modrost pravi: Naredi en korak na poti k meni (Bogu) in on bo naredil 10 korakov proti tebi. Poglejmo sedaj z malo širše slike. Koliko malo je potrebno, da uspemo videti kar je bilo našim očem nevidno. Malo truda in si lahko prišparamo marsikatero nepotrebno izkušnjo, katere pa je cena previsoka v vsakem pogledu (govorim iz lastnih izkušenj). Sam sem bil v obdobju ko nikakor nisem uspel uvideti tistega česar ne vidim, zato verjamem da je marsikomu težko. Spet najbolje da se obrnemo na modrost. Se pravi modrost uči: kdor trka, ta najde. In ko si nekdo iskreno želi narediti korak k sebi, vedno pride rešitev, okolje za ta korak. Uvidel sem, da ko sem ene stvari pri sebi premaknil, se je kar naenkrat začelo odpirati.

 

Da vse pade na svoje mesto je pomembno, da se vrnemo tja nazaj v prvotno matično celico. Da začutimo v srcu, kako pomembno je, da starše prosimo odpuščanja. Poznate tisti občutek, ko ste s starši in vas nekaj ščemi odznotraj, kot da to ni to. Da nekaj manjka. Verjemite mi, manjka ravno ta korak, da stvari padejo na svoje mesto, tja kjer sodijo.

 
Upam da vam je ta zapis služil in doprinesel kaj, kar je bilo vašim očem skrito. Ali pa ste samo začutili da je tukaj nekaj za vas. Hvala vam za branje že vnaprej. Vse dobro vam želim. Tadej Zevnik