Dotiki svobode: Duhovni in neduhovni človek

//Dotiki svobode: Duhovni in neduhovni človek

Dotiki svobode: Duhovni in neduhovni človek

Neduhovni človek živi le znotraj svojih petih čutov in verjame, da tisto, česar ne moreš videti, poduhati, slišati, okusiti ali se dotakniti, ne obstaja. Duhovni človek ve, da so onkraj teh petih čutov še drugi čuti, s katerimi lahko zaznavamo življenje.

Neduhovni človek verjame, da smo v vesolju sami. Duhovni ve, da ni nikoli sam.

Neduhovni človek je osredotočen na zunanjo moč, duhovni na lastno notranjo zmožnost.

Neduhovni človek se počuti ločenega in oddaljenega od drugih ljudi, je človek sam zase. Duhovni človek ve, da je povezan z vsemi drugimi in živi tako, kot da vsakdo, ki ga sreča, deli z njim svojo človečnost.

Neduhovni človek verjame zgolj v vzročno-posledično razlago sveta. Duhovni človek ve, da v vesolju deluje višja sila, ki presega zgolj vzrok in učinek.

Neduhovnega človeka motivirajo rezultati, učinki in pridobivanje. Duhovnega motivirajo etika, spokojnost in kakovost življenja.

Neduhovni človek v svojem zavedanju nima prostora za poglabljanje in razmišljanje. Duhovni človek si ne more predstavljati življenja brez njiju.

Za neduhovnega človeka je pojem intuicije skrčen na slutnjo ali naključno misel, ki mu mimogrede preleti možgane. Za duhovnega je intuicija veliko več kot samo slutnja. V njej vidi vodstvo, božanstvo, ki mu govori, in tega notranjega vpogleda nikoli ne jemlje na lahko in ga ne prezre.

Neduhovni človek sovraži zlo in je odločen, da bo uničil vse, da mu pomeni zlo. Duhovni človek ve, da ga vse, kar sovraži in proti čemur se bori, dela šibkega; vse, za kar je in kar podpira, pa ga krepi.

Neduhovni človek ne čuti odgovornosti do vesolja, zato tudi ni razvil spoštovanja do življenja. Duhovni človek goji spoštovanje do življenja, ki je v jedru vsega živega.

Neduhovni človek je obtežen z zamero, sovražnostjo in potrebo po maščevanju. Duhovni človek v srcu nima prostora za te zadržke, ki ovirajo čudežno.

Neduhovni človek verjame, da obstajajo omejitve stvarnega sveta; čeprav morebiti obstaja nek dokaz, da čudeži so, pa jih vidi kot slučaje, ki se pripetijo nekaterim srečnežem. Duhovni človek verjame v čudežno in edinstveno zmožnost v sebi, da prejme ljubeče vodstvo in izkusi čarovnijo.

 

Dodatek iz knjige Svoboden v srcu >>

2017-08-24T15:59:18+00:0018. August, 2017|Iz moje knjige|0 Comments

About the Author:

Leave A Comment

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.