Naslov poglavja iz Tadejeve knjige: »Ena knjiga, en seminar, en človek … vam lahko spremeni življenje«. In v nadaljevanju: »In ko je učenec pripravljen, pride učitelj …«

Spomnim se zadnjih božičnih praznikov pred osmimi meseci. Želela sem si umreti, res umreti. Bila sem tako utrujena, izžeta, nisem več zmogla. Že dolgo časa sem prosila vesolje, naj me odreši vsega, mojega življenja, ker ne morem več tako naprej, nočem več tako živeti. Pokonci sta me držala le še dva moja čudovita otroka (7 in 10 let), zaradi njiju sem še vztrajala, se borila, a zmanjkalo mi je volje in moči za nadaljevanje. Čutila sem, da je to to, da se mora nekaj zgoditi. Da me bog vzame k sebi ali pa mi pomaga in mi pokaže pot, ki me bo rešila.

Takoj po praznikih sem zbolela za hudo bakterijsko angino. Bolečine so bile hude, trpela sem. Pa me je nekaj vodilo, da se zvlečem v knjižnico in si sposodim kakšno duhovno knjigo, knjigo o osebni rasti. Že dolgo nisem brala, a nekaj me je vodilo, da je to tisto, kar moram narediti za vsako ceno. Prva knjiga, ki sem jo vzela v roke, je bila knjiga ˝Življenje je tvoje˝od velike učiteljice Louise L. Hay. Začela sem brati, začela sem jokati, začela sem kričati in zdelo se mi je, kot da me ob vsakem stavku nekdo udarja po glavi. Zgodilo se je. Končno sem ozavestila, da JAZ NISEM NOBENA ŽRTEV, da za moje težave niso krivi drugi ljudje, da je vse okoli mene odraz mene same in da sem si vse to ustvarila sama. In najpomembneje, da lahko vse to spremenim tudi JAZ SAMA. Kako enostavno je nekaj, ko enkrat dojameš, spoznaš in ozavestiš. Druga zelo pomembna stvar, ki sem jo ozavestila, je bila, da sebe nimam rada, da se ne cenim, da si ne dovolim biti srečna, ker sem prepričana, da si tega ne zaslužim.

Celo življenje sem bila nesrečna in iskala pomoč, reševala sebe, se borila, padala, ponovno vstala in spet padla, še globlje. Živela sem začaran krog svojih ponavljajočih se vzorcev v sebi. In trpela sem vedno bolj, dokler nisem prišla do dna.

Ena knjiga je dovolj, da se začne proces, vsi delci mojega življenja, vsi dogodki, vsi ljudje v mojem preteklem življenju so dobili pravo mesto in pomen. Začeli so se mi dogajati mali čudeži. Vleklo me je v naravo, začela sem meditirati, v moji glavi so odzvanjale pozitivne afirmacije skozi cel dan.

Ko je učenec pripravljen, pride učitelj … in res sem spoznala nekaj izjemnih ljudi, ki so mi dali točno to, kar sem potrebovala, da z njihovo pomočjo premagam še eno stopnico na svoji duhovni poti in osvobajanju. Spoznala sem prijetnega, na videz tako mirnega, nežnega in krhkega mladeniča, ki pa v sebi skriva neverjetno moč in posebne sposobnosti, ki so z vrha dodeljene le izbrancem. To je Tadej Zevnik.

Spoznala sva se na poslovnem sestanku podjetnikov in med množico me je kar potegnilo k njemu. Takrat sem že začela poslušati svoj notranji klic in sledila vsemu, kar mi je narekovalo srce, brez analiziranja zakaj tako. Danes vem, da pravi ljudje pridejo v tvojo življensko zgodbo ravno takrat, ko jih potrebuješ in če res slediš srcu, se vse stvari uredijo in rešijo z neverjetno lahkoto in hitrostjo, samo dopustiti si moraš in vse sprejeti.

Niti si nisem predstavljala, kako mi lahko 28-letni fant pomaga pri mojih 47 letih. A nisem razmišljala o tem, prepustila sem se glasu svojega srca. In zgodilo se je VELIKO, OGROMNO …

Najino prvo srečanje je izgledalo nekako takole: sedela sem mu nasproti in začela razlagati svojo zgodbo, nekaj časa me je zbrano poslušal, nato pa me prekinil in mi postavil vprašanje, ki mi je vzelo sapo, za trenutek sem prenehala dihati in iz mene so privrele solze bolečine, žalosti, zapuščenosti, osamljenosti, vsega potlačenega, skritega v meni leta in leta. In tako mi je postavljal vedno znova vprašanja, ki so iz mene izbezala tisto skrito, tisto, kar sem od otroštva globoko zakopala in do zdaj nisem odkrila. Vsako najino srečanje je bilo polno joka, privrelih čustev in spoznanj. Našla sva veliko, nekaj neverjetnih stvari iz mojega otroštva, ki jih na začetku niti nisem mogla sprejeti, a so se zgodile in danes vem, da so se morale in da za to ni kriv nihče. Nehala sem obtoževati starše za svoje težave, spremenila sem odnos do njiju, do sebe ter do svojega moža in otrok. Končno čutim iskreno ljubezen, hvaležnost za vse, kar imam, hvaležnost za vse moje življenje in za vse ljudi, ki so okoli mene. Tadej je znal na svoj prav poseben način spraviti iz mene ven najbolj skrite vzorce, da sem jih izrekla na glas in jih slišala! Kaj vse je lahko skrito in zakopano globoko v nas in vse to kreira naše življenje, odraža se na vseh nivojih našega življenja, v vseh odnosih z drugimi ljudmi, še najbolj pa vpliva na odnos, ki ga gojimo do samega sebe.  Tadej, neskončno ti hvala za tvojo pomoč. Neverjetno. Končno se počutim  svobodno, svobodno v svojem srcu, ker vem, da imam v sebi neverjetno moč, da si skreiram svoje prihodnje življenje, da se končno imam rada in si dopustim, da se mi zgodijo dobre stvari, ker si to zaslužim.

Kot pravi Tadej Zevnik: »Čudeži obstajajo. Pika. A ko spoznate, da so čudeži stalno okoli nas in da si jih sami kreiramo s pomočjo ustvarjanja, ki je v nas, ne moremo niti več reči, da so to čudeži. Je le življenje.«

 

P.D.